“Čas za nas” ni le drugi album ljubljanske “soularke” Maye, temveč je hkrati tudi prvi slovenski neo-soul izdelek, pri čemer je bila njena prvenka “Taka kot sm” z letnico 2001 prvi celovit domač R’n’B album. Pred časom mi je Nile Rodgers razlagal, kako ekstatično se je vedla Madonna, ko mu je predstavljala demo za Material Girl, rekoč mu: “Če ti tole ne bo takoj in popolnoma všeč, NE boš moj producent!”
Rodgers naj bi jo nato povsem nebrzdano in hiper samozavestno pevko krotil z: “Madonna, to bova izvedla tako, da bo na koncu ne le še bolj všeč tebi, pač pa bo tudi meni!”
Ob tem sem se spomnil brezskrbnih scen tam pred trinajstimi, če ne kar petnajstimi leti, ko se sta se Vanz - iz zdaj že kar pozabljenega rap komba Garbage Enemy - in Maya v pisarniško-skladiščnem okolju v petem nadstropju vogalne hiše na križišču Zupančičeve in Cankarjeve trudila spraviti skupaj vsaj nekaj. “Sexy Music” je bil komad, katerega vsaj 15 verzij sem imel priložnost natančno preposlušati in to še čisto svežih; vsak dan novo. “Sexy Music” je res postal samoplavajoči single. Za album tedaj še niti ni bilo dovolj energije. Tudi ustvarjalni horizont je bil tedaj še zelo omejen. Pa vendar se je zelo jasno izrisovala Mayina ambicija, da bo - pa naj bo kadar koli že - postala slovenska Mary J. Blige. In je res.
“Taka kot sm” - Mayin prvi celourni poskus (ŠKUC-Ventilator, 2011) - je bil dober album. Morebiti zvokovno še sorazmerno suh, po dinamiki pa, kot da bi se še nekolikanj muzal. Pa vendar. Tudi producent Iztok Turk in tedaj Mayin prvi skladateljski partner Jani Hace sta nenazadnje vsega zaupanja vredna. Morda pa sta tudi izkušena muzikusa v Mayi prepoznala avtorico in ekpresivno pevko, ki ni ravno za kompromise. Glas ima za poslušalca presneto obsesiven, pogled nemara še bolj zvedav, njen značaj pa ni enak balzamu za telo. Strupena Maya!
Vseeno za komade: “Vse tako preprosto je”, “Muzika”, “Zaljubljena”, “Taka kot sm” in “Shoop Thing” zagotavljam, da so imeli kar stalen air-play. A pričakovanega odziva na delo “Taka kot sm” še kar ni bilo. Kakor koli. Mayi je uspelo doseči ustvarjalni etapni cilj. Na žalost pa ta dosežek ni izvil niti v bolj zaznaven obči medijski preboj.
Maya je tega kasneje nadomeščala s sodelovanji z bodisi raperji (Murat & Jose) ali pa elektroniki (DJ Shark & DJ Umek). “First Time”, song, sodelovanje house in techno mojstrov, ki mu je Maya posodila glas, je po mojih merilih še vedno najboljši tovrsten v slovenski glasbeni zgodovini.
Enako je z Mayinim (7 ali 8 let starim!) najavnim singlom za prav pričujoče albumsko delo “Čas za nas”. Song “Letela bom” skorajda vsakič prileti, kaj prileti, pod nujno ga kličem v pomoč pri sestavi valovskih glasbenih oprem. Ta napev mi ne le rešuje poklicne mini zagate, pač pa me odkrito osrečuje. Ironično, enako name vpliva stara pro-soularska klasika Ota Pestnerja s podobnim naslovom – “Letiva”!
“Čas za nas” je Maya posnela v sodelovanju s kitaristom Robertom Jukičem ter klaviaturistom in producentom Igorjem Vincetičem, najmlajšim članom nekdanjih (edinih slovenskih, pravzaprav) ragga-acid-funkerjev Heavy Les Wanted.
Plošček sestoji iz dobre tretjine mid- in up-tempov (“Pozitivna”, “Čas za nas”, “Veš se da”, “Šou si”, …), več kot polovica popevk pa je dejansko “mastnih” neo-soularskih pol-balad. In te se mi zdijo v delno prenovljenem, ali bolje, posodobljenem Mayinem izpovednem kontekstu še posebej zanimivi. Njihova besedila so pogosto - podobno kot raperska - skoraj povsem v strogo glasbeno-ritmični in ne pa v neposredno pravilno-verzno-pripovedni funkciji - kar je prvi tak primer pri nas. Zelo pogumno! Vključno z dejstvom, da Maya ne opušča izrazito ljubljanščino - še ena pohvalna prvina, ki bi lahko povprečen slovenski par ušes sicer lahko zmotila. Nikar! Mayino sidrišče je vir navdiha. “Go Ljubljana, go”! Maya nenazadnje figuraliko, ki bi se tudi celo njenim domačinskim kolegicam zdela nepremišljena, nadgrajuje z izsklesanimi, prav čudovitimi “back-vokalnimi” kadencami. “Jst bom tle”, “Možda sam tu”, “Mama”, “Veš sam ti” - vse te navdušeno trosijo tak ortodoksen seksi naboj. Vsebujejo pa, da ne pozabim, skladbe “Kaj bi če bi” ali pa “A bi lohk” … še kako veliko sijajno izvedenih jazzovskih “vib”.
"Letela bom" je na ploščku “Čas za nas” zaveden kot bonusna enota. Zelo dobrodošel, “yeah”!
Omenjeni album je zagotovo sodil v Top 3 lani predstavljenih domačih glasbenih del.
Klub Cirkus: Maya; album “Čas za nas” ob spremljavi desetčlanskega orkestra – sreda, 22.februar 2012
