Moje telo se na barve ne odziva najbolje. Če drži, da črna in bela nista barvi, bi lahko poenostavljeno rekla, da ne maram barv. Seveda velja, da izjeme potrjujejo pravila in Haider Ackermann je tisti oblikovalec, ki je tudi meni dokazal, da so barve in draperije lahko povsem sprejemljive. Gre za oblikovalca, ki obožuje barve in draperije ter premore moč, da tudi največjega nasprotnika živahnejših odtenkov in nežnejših silhuet prisili, da se zaljubi v vsak kos posebej. Ko govorimo o kakovosti in talentu, je nekaj povsem gotovo: kljub precejšnjemu številu dobrih oblikovalcev prav Ackermann vsakokrat znova dokaže, da sodi v sam vrh modnega oblikovanja.
Rodil se je v Bogoti leta 1971, vendar ni odraščal s svojimi starši, pač pa ga je posvojila francoska družina s katero je že kot otrok prepotoval velik del sveta, živel v Afriki in po nekaterih evropskih mestih. Konceptualna zasnova njegovih kolekcij je tako dobra, da je poznavalcu takoj jasno, kje je študiral: Antwerpen Royal Academy, kjer so se izobraževali tudi tudi drugi »veliki« (Dries Van Noten, Ann Demeulemeester, Kris Van Assch, ...). Ackermann je prakso opravljal pri Diorju, tedaj še pod taktirko teatralnega Johna Galliana. Haider je dejal, da si je tako zelo želel prakse pri Diorju, da bi jim bil njihovo »okrilje« pripravljen celo plačati. »Monsinjor« mode Karl Lagerfeld je nekoč dejal, da je prav omenjeni edini, ki bi lahko prevzel njegovo mesto pri Chanelu in čeprav se v modnem zakulisju že nekaj sezon šušlja, da se bo Lagerfeld poslovil od Chanela, Haider ostaja Ackermann. Že od leta 2001 ustvarja pod okriljem lastne blagovne znamke in čeprav je pred leti oblikoval dve kolekciji za Ruffo Research, ostaja zvest lastni estetiki. Zase pravi, da ne mara delati pod pritiskom, zato se je odločil posvetiti ženskim kolekcijam (leta 2010 je sicer predstavil tudi enkratno moško kolekcijo, ki pa ni dobila nadaljevanja). Ni brezglav, delati želi počasi in z gotovostjo, zgolj zato, da ostane bolj prizemljen. Leta 2004 so ga za njegov oblikovalski dosežek nagradili na Švedskem. Epitom njegovega dela je Tilda Swinton, igralka, ki je Ackermannova »muza« (sam ne verjame v besedo muza) že od samega začetka in ki redno nosi njegove kreacije.
Oblikovalcem se pogosto zgodi, da kljub mojstrsko dovršenim oblačilom nimajo smisla za estetiko, barvo in vzorce. Haiderjev okus je ekspliciten. Način drapiranja in barve, ki jih uporablja, nenadoma postanejo subtilne. Njegova značilnost so oblike, ki delujejo v prid ženskemu telesu, brisanje mej, androgina muza ter dvoumna oblačila, ki so kljub vsemu nadvse ženstvena.
Kje je njegov dom? Rojen je v Kolumbiji, posvojeni Francoz, ki je večino otroštva preživel v Afriki, študiral v Belgiji ter se kot oblikovalec ustalil v Parizu, pove, da zanj niti eno od naštetega ni dom. Pravi, da si dom lahko ustvari kjerkoli, saj ni vezan na nobeno lokacijo. Dom je, pravi, pogojen z ljubeznijo, je kraj, ki si ga bo izbral s svojo boljšo polovico. Do tedaj ostaja potujoča duša.
Je velik ljubitelj narave, predvsem zaradi hektičnosti današnjega sveta in načina, kako večina živi. Rad obiskuje kraje, kjer se enostavno lahko prepusti tišini in naravi – nekaj dobrih prijateljev in preprostost bivanja je vse, kar potrebuje za popoln oddih.
Hoja manekenk na njegovih revijah ni nikoli dominantna, pač pa je prej na nek način ranljiva. Kolekcije, ki jih ustvarja, so magične, celo pravljične. Njegov zunanji videz je nadvse privlačen ter sanjav, njegov svet pa nežen in rahel. Glasba na njegovih revijah ni nikoli udarna, čeprav oblikovalec vsako sezono znova dokazuje, kako udaren je v resnici njegov talent. Rekli so, da Haider tako eksplicitno in s tako prefinjenostjo obdela usnje, da mu verjetno zavida še sam Rick Owens.
Kolekcija jesen – zima 2012/13
Njegova izjava iz naslova pa se nanaša na to, da je moda vendarle poklic, vendar poklic z vanj vtkanimi sanjami.
