Pari: Meta Stvarnik in Sašo Urukalo

Redni obiskovalci bolšjega sejma v Ljubljani, pa tudi drugod, ju poznajo kot par, ki je na trgu vedno pravočasno. Zgodaj zjutraj, ko je vse še na razpolago in tik pred zaprtjem, ko cene padejo. Velika omara v kuhinji, je bila, ko sem bila nazadnje tam, polna steklenih izdelkov, od majhnih stekleničk ter vaz do predmetov nedoločljive vsebine. Njuna hiša na Krasu je vzoren primer, kako se prenavljajo stare hiše, pravijo poznavalci. Z veliko znanja in občutka.

Ona je ena bolj duhovitih gospa, kar jih poznam, on pa sprva malce zadržan. Oba sta velika poznavalca področij, s katerima se ukvarjata (oblikovanje, marketing). Meta je uradno inženirka kemijske tehnologije in je 13 let predavala na srednjih šolah, potem pa se je ukvarjala z marketingom, pisala besedila, urejala revije ter spletne strani. Bila je v službi na Imeldi, sodelovala z Agencijo 41, STO, Narodno galerijo, nepozabno pa bo delo, ki ga je opravila v odboru za izgradnjo Pediatrične klinike. Sašo je oblikovalec vizualnih komunikacij, profesor likovne vzgoje z magisterijem znanosti s področja oblikovanja vizualnih komunikacij, sodni izvedenec za oblikovanje vizualnih komunikacij in oglaševanja. Za svoja dela je prejel več mednarodnih nagrad; knjiga umetnika Molk rib, ki je nastala v sodelovanju z Brino Svit je v stalnih zbirkah muzejev. Je avtor knjige Odločitev za odgovornost, O oblikovalski etiki in oglaševanju, katere urednica je Meta.

Letos je Društvo oblikovalcev Slovenije, Sašo je v njegovem vodstvu, praznovalo častitljivo 60 letnico. Vzpodbuda za tole besedilo.

Kdo (na splošno) je dober oblikovalec (ko govorimo o oblikovanju, govorimo vizualnih komunikacijah, op.a)?

Ona: Tisti, ki te preseneti in vzbudi zanimanje.
On: Tisti, ki o posledicah svojega dela razmišlja celostno. Danes bi rekli trajnostno.

So za dobro oblikovanje potrebne tudi (dobre) osebnostne lastnosti? Katere?

Ona: Razgledanost, natančnost, vztrajnost, glava v oblakih.
On: Duhovitost, inteligenca.

Koga bi izbrali med svetovnimi imeni?

Ona: Alan Fletcher.
On: Studio Pentagram, Alan Fletcher, Margiela.

In koga med slovenskimi?

Ona: Več jih je. Jože Brumen, Edo Čehovin in Ivian Kan Mujezinović.
On: Eduard Čehovin, Sergej Paulin, Mina Žabnikar.

Kakšen je nivo vizualnih komunikacij v Sloveniji?

Ona: Na vseh stopnjah, od velike bede do odličnosti.
On: Ker je znakovno vse, kar vidimo, potem je ocena pet od možnih deset točk. Pot je še dolga.

Vizualna podoba Slovenije?

Ona: Nova arhitektura podeželja (in delno tudi v mestih) kot največji vizualni označevalec je grozna in včasih celo grozovita.
On: Narava je lepa povsod, to kar s posegi vanjo počnemo pa je neodgovorno.

Pa države Slovenije?

Ona: Se tudi opoteka, včasih ji kaže dobro, včasih pa ne.
On: Neizkoriščeno oblikovalsko znanje in nevednost odločevalcev se odraža v podobi države.

Pa nivo časopisja in revijalnega tiska?

Ona: Večinoma dober.
On: Berljiv.

Nad čem ste bili nazadnje ogorčeni (mislim na oblikovanje vizualnih komunikacij)?

Ona: Nad novim muzejem sodobne umetnosti v Ljubljani.
On: Nad neločljivostjo embalaže jogurta in mleka Ljubljanskih mlekarn, ker sem si v kavo nalil jogurt.

Pa presenečeni?

Ona: Da je muzej v medijih deležen pozitivnih kritik.
On: V slabem nad oznako vhoda v Muzej sodobne umetnosti na Metelkovi, v dobrem nad katalogi Mestne galerije v Ljubljani.

In zadovoljni?

Ona: Z muzejem celostne slovenske zgodovine na Ljubljanskem gradu in novo ribarnico nasproti osrednje ljubljanske tržnice.
On: Nad odločitvijo nagrad za Trend, nad vabili Petre Varl za njeno newyorško razstavo.

Sta kdaj sprejela darilo, ki bi ga najraje vrgla stran, ker je bilo slabo, grdo oblikovano?

Ona: Seveda, saj je razlika med barvnim in barvnim steklom.
On: Dobil in podaril naprej, saj je bilo obdarovancu všeč.

Katerega izdelka (tokrat govorimo o industrijskem dizajnu) nikoli ne bi imela doma?

Ona: Luči Nike Zupanc.
On: Organske oblike me redko navdušijo. Prav tako tudi ne maram perverznega kiča.

Kakšna je vrednost besede všeč v oblikovanju? Je dovolj za vrednostno sodbo?

Ona: Všeč gre skupaj z osebnim okusom, ki ni vrednostna kategorija. Ni dovolj, je pa neločljiv del osebne sodbe.
On: Boj se lastnega okusa. Beseda pove veliko o tistemu, ki ta izraz za sodbo uporablja.

S katerimi kriteriji pa sicer vrednotita vizualne komunikacije?

Ona: Vedno ocenjujem preplet funkcije, forme, umeščenosti, priložnosti, prijaznosti in seveda všečnosti.
On: Z ustreznostjo - glede na cilj in namen, ki ga želi doseči.

Je oblikovanje samoten proces ali družabna igra?

Ona: Oboje, vendar je bolje, če je več samotnega.
On: Kreacija ni demokracija, promocija in distribucija pa sta » družabna igra«.

Je razlika med generacijami oblikovalcev? V čem?

Ona: Seveda. V velikosti črk.
On: Ločuje jih kontekst njihovega delovanja.

Kakšen je bil vpliv grafičnih računalnikov na oblikovanje?

Ona: Velik in usoden.
On: Delovanje se je prelilo preko pomena oblikovanje.

Je dobro oblikovana knjiga vredna toliko kot dober oglas?

Ona: Seveda in več.
On: Da, s tem da knjiga ostane, oglas pa izgine v času …

Staro kontra novo. Kdo je zmagovalec?

Ona: Novo pri tehnologiji in staro pri sentimentu ampak nikoli »alt deutch«.
On: Oboje ob pravi priliki.

Sta redna obiskovalca bolšjega trga. Zakaj?

Ona: Zaradi detektivske žilice in adrenalinu, kot pri lotu. In domišljije.
On: Vzrok temu sta radovednost, nepredvidljivost najdbe in družabnost.


Kaj je bil vajin zadnji nakup?

Oba: Na »bolhi« v Trstu, keramična posoda iz 70. let prejšnjega stoletja, vzhodno nemškega porekla.