Popotnika se v tujem okolju pogosto polasti občutek odtujenosti, ki se ga da najbolje opisati kot umsko zavedanje, da kultura, v kateri se je znašel, ni čisto pristna, domača. Odtujenost se lahko bodisi stopnjuje do točke, ko um začne okolje dojemati kot nekaj ogrožujočega, bodisi pa se posameznik na novo okolje postopoma asimilira. Prav asimilacija je tisti najtežji trenutek, ki ga mora človeški um premostiti, saj se mora znebiti ustaljenosti, domačnosti in že znanega ter sprejeti novo, neznano, zanimivo in razburljivo.
Proces asimilacije v modnem jeziku? Lep primer je moška kolekcija blagovne znamke Louis Vuitton za jesen in zimo 2012. Oblikovalec Kim Jones si je Vuittonovega moškega namreč zamislil kot popotnika, razpetega med Tokijem in Parizom, kot človeka s svojo lastno preteklostjo in sedanjostjo. Jones pravi, da gre za svetovljanskega moškega, ki je v sedemdesetih redno obiskoval kontroverzni pariški klub "Le Palace" in občudoval ilustracije prvega modnega risarja Antonia Lopeza. In kako se slednja odseva v kolekciji? Preprosto: "Le Palace" kot navdih boste zasledili v uporabljenih materialih, saj gre za izredno drage in razkošne tkanine (svila, kašmir, »kamelhar« in žamet), Lopezove ilustracije pa je Jones prenesel na šale in zimske plašče. Kulturno pestrost je oblikovalec dosegel s svetlikajočimi se materiali, ki odsevajo kot neonske luči, ki razsvetljujejo nočni Tokio.
Celotna kolekcija je sinonim največjega razkošja in luksuza, ki ga moški lahko izrazi skozi svoj stil. Vuitton je dokaz, da je pravo eleganco mogoče doseči le s kombinacijo pravih barv, materialov in krojev – nedvomno gre za kolekcijo, ki bo v dnevnikih modnih poznavalcev še dolgo imela pomembno mesto. Občutek po ogledu? Oh, čisto preprosto: čim prej spakirati kovčke, se odpraviti na dolgo pot od Evrope do Azije, dan začeti s francoskim rogljičkom in kavo ter ga končati s sušijem in kozarcem sakeja.
